SLUŠNO RAZLOČEVANJE IN RAZČLENJEVANJE
1. VAJE ZA RAZLOČUJOČE POSLUŠANJE:
Sledi opis dejavnosti, ki jih zastavimo učencem za razvijanje razločujočega poslušanja. Dejavnosti so hierarhične, torej jih z učenci delamo postopoma. Najprej učenci med seboj razločujejo zvoke, nato glasove, zatem dolžino besed, rime in na koncu število besed v povedi.
a) ZVOKI: Učencem predvajamo posnetke različnih zvokov (živali, promet …). Pri izbiri zvočnih posnetkov moramo biti pozorni, da učenci poznajo stvar na posnetku in da jo je možno prepoznati, posnetki pa naj bodo tudi kvalitetni.
primer: Učenci imajo sličice različnih živali, učitelj podaja navodila. Navodila naj bodo raznolika (z modro barvo obkroži žival, ki se oglaša kot ___(1. posnetek)__; z rdečo barvo prečrtaj naslednjo; s svinčnikom nariši kvadrat okoli naslednje …).
b) GLASOVI: Glasove uvajamo postopoma, najprej prvi glas, nato zadnji in nato glasove v sredini.
Primer: Ali se v besedi mačka pojavlja glas k?
c) DOLŽINA BESED: Učenci merijo besede z dlanmi – eno dlan premikajo toliko časa, dokler govori besedo. Pri izbiri besed bodimo pozorni, da je pri primerjavi dveh besed razlika v vsaj dveh zlogih. Dolžino besed učenci označijo s piko (kratke) in črto (dolge).
Primer: Dinozaver – kos (učenec meri dolžino besede in označi daljšo in krajšo besedo.
č) RIME: Učenci podrobno poslušajo besede in ugotavljajo, katere besede se rimajo.
Primer: Učencem ponudimo več sličic, nato pa povežejo tiste sličice, ki se rimajo).
d) ŠTEVILO BESED V POVEDI:Učenci preštejejo, koliko besed ima poved in zapišejo toliko črtic.
Primer: Peter je v šoli. –> – – – –
2. VAJE ZA RAZČLENJEVALNO POSLUŠANJE:
Učencem damo različne sličice. Učenci pri posamezni sličici postavijo toliko zamaškov, kolikor glasov ima beseda. Pozorni moramo biti, da začnemo z lažjimi besedami in nadaljujemo s težjimi, ne izbiramo pa besed, ki imajo polglasnike oz. se izgovorijo drugače, kot se napišejo. Najprej naredi učitelj, da pokaže, kako se to izvaja. Nato učenci ponovijo za njim, zatem naredijo skupaj in nazadnje učenci delajo sami.
Vajo lahko nadgradimo tako, da nato prekrijejo zamaške, ki stojijo na mestu, kjer je nek določen glas, npr. O.
SISTEMATIČNO RAZVIJANJE SLUŠNEGA RAZLOČEVANJA IN RAZČLENJEVANJA:
- zlogovanje (žo-ga) –> Zlogujemo s pomočjo ploskanja, zloge pa zapisujemo s križcem (X).
- prepoznavanje prvega zloga (žo-ga)
- prepoznavanje zadnjega zloga (žo-ga)
- prepoznavanje prvega glasu (žoga) –> Govorimo nazorno tako, da prvi glas vlečemo – ga izpostavimo, poudarimo – in tako ga otroci hitreje prepoznajo. Za vajo izbiramo besede, ki se začnejo z nezvenečimi nezvočniki.
- prepoznavanje zadnjega glasu (žoga)
- glaskovanje (ž-o-g-a) –> Pri glaskovanju štejemo s prsti, označimo pa s pikami.
CC 0: Pixabay: https://pixabay.com/illustrations/fax-white-male-3d-model-isolated-1889075/
vir: Rot Vrhovec (2017)
